Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Vsekakor boste morali to spremembo javiti na CSD, kjer bodo ponovno odločili o Vaši upravičenosti do denarne socialne pomoči.

Zato predlagamo, da se obrnete neposredno na svoj CSD, kjer bodo lahko preverili, kako bo delo po podjemni pogodbi vplivalo na Vašo upravičenost do denarne socialne pomoči.

Več informacij najdete v spodnjem članku:

Informiran.si - Katere so najpogostejše napake pri sklepanju podjemne pogodbe?

Odgovor:

Da. Pripada Vam tako odpravnina, kot tudi nadomestilo za brezposelnost.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

Število dni letnega dopusta, ki Vam pripada, se določi glede na določila Zakona o delovnih razmerjih.

Ta določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne (v primeru 5-tedenskega delovnika to pomeni 20 dni), ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Starejši delavec (nad 55 let), invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Prav tako ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Dodatne dni dopusta lahko določa tudi kolektivna pogodba. Ker niste navedli podrobnosti, predvidevamo, da za Vas velja Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije.

Ta odmero dopusta določa v 26. členu:

26. člen

(letni dopust)

(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štiri (4) tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

(2) Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:

a)     skupna delovna doba:

b)     pogoji dela:

-  drugi kriteriji pogojev dela se v dogovoru med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu;

c)     v podjetniški kolektivni pogodbo ali splošnem aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, skupni letni dopust delavca po zakonu in po tej kolektivni pogodbi skupaj znaša največ 33 dni oziroma 35 dni za nočnega delavca, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi.

(4) Delavcu, ki izpolni ali se mu spremeni kriterij letnega dopusta po tej kolektivni pogodbi, se sprememba upošteva v tekočem letu.

(5) Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

(6) Delavec, ki dela v tujini, lahko v primeru, ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do 30. 6. naslednje leto, izrabi dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

Po tej kolektivni pogodbi Vam tako pripadajo še vsaj 4. dodatni dnevi dopusta na podlagi Vaše delovne dobe.

Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Odgovor:

ZDR-1 v 55. členu določa:

55. člen
(omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas)

(1) Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, opravi.

(2) Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela lahko traja največ en mesec. 

(3) Za isto delo po prejšnjem odstavku se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

 
(4) Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena, se lahko v primeru iz enajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo.

 
(5) V omejitev opravljanja dela za določen čas v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena pri uporabniku se upošteva tudi opravljanje dela delavca, zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela.

(6) Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega odstavka tega člena.

Ker omenjate trajanje sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen ča, predvidevamo, da Vas zanima, ali delodajalec krši določbo 55. člena, ki določa, da delodajalec ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi za obdobje, ki je daljše od 2 let.

Glede na to, da je obdobje, ki ga omenjate daljše od 2 let, delodajalec krši to določbo, razen, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za delo na projektu, ki traja več kot 2 leti, Vi pa ste na projektu zaposleni celotno obdobje trajanja projekta.

Prav tako delodajalec ne krši te določbe, če gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, 
• poslovodno osebo ali prokurista, 
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona, 
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

V primeru kršenja te določbe, se na podlagi 56. člena ZDR-1, se pogodba o zaposlitvi za določen čas, po preteku 2 let spremeni v pogodbo za nedoločen čas:

56. člen
(posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?