Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Izrabo letnega dopusta določata 162. in 163. člen Zakona o delovnih razmerjih:

162. člen
(izraba letnega dopusta)

(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. 

(2) Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. 

(3) Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. 

(4) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. 

(5) Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. 

(6) Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

163. člen
(način izrabe letnega dopusta)

(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. 

(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. 

(3) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. 

(4) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Delodajalec Vam mora omogočiti izrabo letnega dopusta, točno obdobje, kdaj se bo dopust izrabil, pa je stvar dogovora med Vami in delodajalecem. Pri tem se upošteva delovne procese in Vaše družinske obveznosti.

Če boste odšli na dopust brez soglasja delodajalca, morate vedeti, da Vam lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če ste neupravičeno odsotni z dela vsaj 5 zaporednih dni.

110. člen
(razlogi na strani delavca)

(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:

• če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
• če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
• če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
• če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
• če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
• če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. 

(2) V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. 

(3) V primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Več lahko preberete v članku:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Odgovor:

Po 14. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delavcu ne smejo nastati nobeni stroški, v zvezi zagotavljanja varnosti in zdravja, kar pomeni, da mora delodajalec nositi vse stroške zdravstvenega pregleda.

Če Vam pri pregledu nastanejo stroški, kot so denimo stroški prevoza na ta pregled, Vam jih je delodajalec tako dolžan povrniti.

Odgovor:

Najprej se lahko obrnete na pristojno enoto Inšpektorata za delo, ter podate prijavo. Prav tako podajte prijavo na FURS, zaradi neplačanih prispevkov in davkov.

e-obrazec - Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

e-obrazec - Prijava delodajalca finančni upravi zaradi nepravilnosti pri obračunu plač in prispevkov

Glede terjatev, ki Vam jih delodajalec dolguje. 

Za terjatve, ki niso plačane in imate zanje plačilne liste, lahko vložite izvršbo na podlagi verodostojne listine. To storite preko portala e-Sodstvo.

Za terjatve, za katere plačilnih list nimate, boste morali vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

e-obrazec - Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine

Glede na napisno je upravičeno sklepati, da lahko podate tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter morda celo sprožite stečaj delodajalca.

Več o tem si lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Informiran.si - Kako lahko delavec ali upnik sprožita stečaj dolžnika?

Informiran.si - FURS bo preverjal izplačilo prispevkov delavecev za nazaj

e-Priročnik - Katere pravice mi pripadajo kot delavcu

Odgovor:

Da, če bo odpoved podana pred Vašim 56. letom, razen če Vam do starostne upokojitve manjka manj kot 5 let.

114. člen ZDR-1 namreč določa , da delodajalec ne sme brez njegovega soglasja podati odpovedi iz poslovnih razlogov delavcu, starejšemu od 58. let (v 2015 ta starost znaša 56 let), oz. mu do starostne upokojitve manjka manj kot pet let.

Vseeno je odpoved možna v primerih, ki so določeni v 2. odstavku tega zakona.

114. člen
(delavci pred upokojitvijo)

(1) Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 

(2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
• v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

(3) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

226. člen, ki določa starost delavca pred upokojitvijo v prehodnem obdobju:

226. člen

(postopno zviševanje starosti za delavce pred upokojitvijo)

Ne glede na določbo prvega odstavka 114. člena tega zakona, uživajo posebno varstvo pred odpovedjo delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece – ženske in 55 let – moški in delavci, ki v letu 2014 izpolnijo pogoj starosti 55 let. V nadaljnjih treh letih do uveljavitve starosti 58 let se starost za delavce zvišuje vsako leto za eno leto.

Starost za delavca pred upokojitvijo tako v letu 2015 znaša 56 let.

Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?