Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Predvidevamo, da Vas zanima, katere dokumente potrebujete v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (ko delavcu pripade nadomestilo za brezposelnost).

V tem primeru morate najprej opozoriti delodajalca na kršitve, ter podati prijavo na pristojni inšpektorat za delo.

e-obrazec: Zahteva delavca za prenehanje kršenja pravic iz delovnega razmerja

e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

Če delodajalec v roku 3. delovnih dni ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Odgovor:

Glede izterjave plače.

Če imate plačilne liste, na katerih so obračunane neizplačane plače, lahko vložite izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Če plačilnih list nimate, boste morali vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Kar se tiče poteka pogodbe, pa je ta potekla in tu iz napisanega ni razbrati kršitev. Vam je pa delodajalec dolžan izplačati odpravnino.

Več o tem si lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

Po 80. členu ZDR-1 pogodba o zaposlitvi s smrtjo delodajalca preneha, razen če dejavnost nadaljuje njegov naslednik.

80. člen
(splošno)

(1) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delavca. 

(2) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik.

Zakon na žalost odpravnine za delavca v tem primeru ne določa, tako da Vam odpravnina ne pripada.

To potrjuje tudi sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča VDS03965, ki se sicer sklicuje še na stari Zakon o delovnih razmerjih, pri čemer pa je potrebno vedeti, da je ta del zakona v novem zakonu praktično nespremenjen.

Več informacij najdete v spodnjem članku:

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

ZDR-1 prepoveduje nočno in nadurno delo brez soglasja, delavcu, ki neguje otroka do 3. let.

185. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)

(1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

(2) Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

(3) Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Pojeg tega Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije določa da si mora delodajalec prizadevati staršem otrok do 15. leta, lažje usklajevanje družinskih in službenih obveznosti.

11. člen

Varovane kategorije delavcev

(1) Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.

(2) Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri koriščenju letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije prav tako še dodatno in izrecno prepoveduje odrejanje nadurnega dela staršem otrok do 3. leta.

38. člen

Nadurno delo

(1) Delodajalec lahko odredi nadurno delo, kot določa ZDR-1. Pisna odredba je podlaga za obračun nadurnega dela.

(2) Delodajalec lahko odredi nadurno delo tudi:

-        v primeru nenadno začasno odsotnega delavca,

-        v primeru nenadne okvare delovnih sredstev, če je potrebno začeto delo nadaljevati ali dokončati,

-        v primeru začasne krajše prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,

-        če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

-        v primeru izvedbe rednih ali izrednih inventurnih popisov izven delovnega časa.

(3) Delodajalec in reprezentativni sindikat se lahko izključno na ravni kolektivne pogodbe na ravni podjetja dogovorita tudi o dodatnih primerih, ko je dopustno odrediti nadurno delo.

(4) Delo preko polnega delovnega časa traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 170 ur na leto oziroma 230 ur na leto s soglasjem delavca. Delavcu ni mogoče odrediti nadurnega dela, če bi to ogrozilo njegovo zdravje, in to izhaja iz potrdila pooblaščenega zdravnika medicine dela.

(5) Delodajalec, poleg v primerih, določenih z zakonom, ne sme odrediti nadurnega dela delavcu, ki neguje otroka do treh let starosti.

(6) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

Za več priporočamo branje spodnjih člankov:

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca, ki jih mora delodajalec upoštevati?

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?