Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Preden delodajalec lahko odredi nadurno delo, tako potrebuje pisno soglasje delavca.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

e-obrazec - Odreditev nadurnega dela

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?

Informiran.si - Starejši delavec, delavec pred upokojitvijo. Kakšna je razlika?

Odgovor:

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:

• v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
• v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

e-obrazec - Odreditev nadurnega dela

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

e-obrazec - Soglasje delavca za nadurno delo preko letne časovne omejitve

V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Delodajalec je dolžan v osmih dneh od prenehanja pogojev za zavarovanje delavca odjaviti iz obveznih zavarovanj, v kolikor tega ne stori pa je v prekršku. Ko sklenete novo delovno razmerje, vas bo v obvezna zavarovanja prijavil novi delodajalec.

Kot delavec načeloma v primeru, da vas stari delodajalec ne odjavi, ne bi smeli imeti težav, kljub temu pa predlagamo, da se v tem primeru obrnete na svojo enoto ZZZS in podate prijavo.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Odgovor:

14. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Delavec ima prav tako pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Ker ima delavec pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, ga glede zdravstvenih pregledov ne bi smeli bremeniti nobeni stroški, niti zaradi tega ne bi smel biti prisiljen koristiti letnega dopusta, ampak se mora čas pregleda šteti v njegov delovni čas.