Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe po zakonu bremenijo zgolj lastnika. Zato je potrebno preveriti določila najemne pogodbe.

19. člen ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. 

Dobavitelj lahko načeloma plačilo stroškov dobave toplotne energije zahteva neposredno od etažnega lastnika, ta pa jih - odvisno od najemne pogodbe, lahko nato terja od najemnika.

Odgovor:

Načeloma je odgovor ne. Solastnina namreč ne predstavlja fizične razdelitve. Fizično imate namreč vsi solastniki v lasti vsa drevesa. Povedano drugače. Niste lastnik 67% dreves na parceli, ampak ste 67% solastnik vsakega drevesa na parceli. 

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med solastnike v skladu z njihovimi idealnimi deleži. Če to ni mogoče, so plodovi v solastnini solastnikov matične stvari.

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.

Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Če se solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.

Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.

Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.

Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča:

• obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar;
• preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe »drevesa in grmičevje«;
• uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč.

Pri tem zadostuje:

• soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini,
• soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini.

V kolikor bi želeli prosto razpolagati s sečnjo v gozdu, predlagamo, da uredite fizično delitev solastnine. Če se o delitvi ne morete sporazumeti, o tem odloči sodišče. 

Sodišče lahko odloči o razdelitvi solastnine v naravi, če je to možno. Če to ni možno, lahko odloči, da kateri od lastnikov ostale lastnike izplača ali pa da se nepremičnina proda kot celota in se kupnina razdeli med solastnike.

Odgovor:

Zaščitena kmetija iz 2. člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se v prometu ne sme deliti, razen v naslednjih primerih:

• če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija;
• če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika;
• če se odtujijo stavbna zemljišča;
• če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko;
• če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina;
• če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Iz zaščitene kmetije se tako lahko odtujijo zemljišča, ki so v prostorskih aktih opredeljena kot stavbna. Za konkreten odgovor bi bilo potrebno preveriti dejansko stanje in ali je mogoče parcelo urediti na način, da bi bila mogoča odtujitev.

e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd, kmetijo

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Informiran.si -  Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?

Odgovor:

Po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) lahko lastnik lahko kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo podari:

• zakoncu oz. zunajzakonskemu partnerju, otroku oziroma posvojencu, staršu oz. posvojitelju, bratu oziroma sestri, nečaku oz. nečakinji in vnuku oz. vnukinji;
• zetu, snahi oz. zunajzakonskemu partnerju otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
• nosilcu kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
• lokalni skupnostjo ali državi.

e-obrazec - Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče

Svoj del lahko prodate, pri čemer pa se lahko proda le celoten del kmetije. Poleg tega je potrebno upoštevati predkupno pravico ostalih solastnikov.

e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za kmetijsko zemljišče

V kolikor gre za zaščiteno kmetijo je potrebno upoštevati, da se v prometu ne sme deliti, razen v naslednjih primerih:

• če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija;
• če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika;
• če se odtujijo stavbna zemljišča;
• če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko;
• če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina;
• če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako podariti kmetijsko zemljišče, gozd kmetijo?

Informiran.si - Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si - Darilna pogodba - Kako podariti avtomobil ali hišo...?

Informiran.si - Kako poteka vpis v zemljiško knjigo po 1.5.2011?