Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Najprej je potrebno pojasniti, da Zakon o delovnih razmerij ne ureja izplačila jubilejnih nagrad. To pomeni, da je (morebitno) izplačilo jubilejne nagrade urejeno v vaši kolektivni pogodbi oziroma splošnih aktih delodajalca.

Za konkreten odgovor bi tako morali preveriti določila podlage, na podlagi katere se jubilejna nagrada odmeri.

Načeloma pa delavec za isti jubilej prejme jubilejno nagrado pri istem delodajalcu le enkrat. V primeru večih delodajalcev, pa je izplačilo jubilejne nagrade za isti jubilej možno. Torej je možno, da ste upravičeni do jubilejne nagrade za jubilejno nagrado, za jubilej, ki vam je bil izplačan pri prejšnjem delodajalcu.

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali preveriti določbe glede delovnega časa v vaši pogodbi o zaposlitvi.

Glede na podane informacije, vam lahko odgovorimo le na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih.

Ta določa, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:

• v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
• v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

e-obrazec - Odreditev nadurnega dela

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

e-obrazec - Soglasje delavca za nadurno delo preko letne časovne omejitve

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu Zakona o delovnih razmerjih:

• delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),
• starejšemu delavcu (199. člen),
• delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
• delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
• delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
• delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Starejšemu delavcu (starejši od 55 let) in delavcu, ki neguje otroka (do treh oz sedem let) se lahko naloži nadurno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Seveda mora delodajalec spoštovati tudi omejitve glede odmorov in počitkov.

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.

Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji določa, da se delavcem zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce.

Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.

Regres za prehrano med delom kot tudi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela sta za javne uslužbence urejena v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki so bili hkrati z ZUJF objavljeni v Uradnem listu RS.

Po določilih Zakona za uravnoteženje javnih financ je regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom. 

Izplačilo regresa za prehrano pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur. Ne glede na to določilo je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

Glede na to, da bi šlo v vašem primeru za krajši delovni čas na podlagi zakona (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), vam regres za prehrano pripada. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca?

Odgovor:

Ne, na žalost ne. Izredno odpoved lahko podate v primeru kršitev na strani delodajalca, ki so izrecno določene v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Neizplačilo regresa in neizstavitev pisnega obračuna, sta sicer kršitvi, vendar pa na žalost ne spadata med razloge, oz. kršitve na podlagi katerih lahko delavec poda izredno odpoved.

Predlagamo, da od delodajalca zahtevate izstavitev plačilnih list.

e-obrazec - Zahteva za izdajo plačilne liste

Plačilne liste so namreč verodostojne listine, na podlagi katerih lahko na neplačane terjatve vložite neposredno izvršbo, brez predhodnega vlaganja tožb na delovno sodišče.

V plačilnih list ne boste pridobili, lahko vložite tožbo na pristojno delovno sodišče.

e-obrazec - Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust

Pri tem naj opozorimo, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. Torej lahko terjate regrese za pet let nazaj.

Kar se tiče odpovednega roka. Odpovedni rok je določen v vaši pogodbi o zaposlitvi. V kolikor ga pogodba o zaposlitvi natančno ne določa, niti ni določen v kolektivni pogodbi, je določen v Zakonu o delovnih razmerji.

Več informacij o tem boste našli na spodnjih povezavah:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Informiran.si - Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun, plačo, regres... (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?