Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali vpogledati v vašo pogodbo o zaposlitvi. Razpored delovnega časa je namreč del pogodbe o zaposlitvi. Sprememba tega določila bi morala biti sporazumna.

Zakon o delovnih razmerjih sicer določa, da mora delodajalec delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, ne določa pa varstva starša pred izmenskim delom.

Kljub temu, pa starša varuje pred nadurnim in nočnim delom. Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom.

Tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije ne omejuje izmenskega dela za starše (omejuje ga za nadurno nočno, nedeljsko in delo na dela proste dni).

Tako imate možnost uveljavljati pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti.

e-obrazec - Vloga delavca za uveljavitev pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Sprememba pogodbe o zaposlitvi - Kdaj zadošča aneks, kdaj pa je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Kraj opravljanja dela je po Zakonu o delovnih razmerjih obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se kraj opravljanja dela spremeni, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

e-obrazec - Pogodba o zaposlitvi

Premestitev, če se z njo ne strinjate, tako ni možna, če tega ne določa vaša pogodba o zaposlitvi.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Sprememba pogodbe o zaposlitvi - Kdaj zadošča aneks, kdaj pa je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Kot določa Zakon o delovnih razmerjih, se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da lahko strokovni delavec v javni šoli porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu. 

45. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji določa, da delavci zaposleni v vzgojnoizobraževalnih zavodih praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic, podrobneje pa Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole določa, da strokovni delavci izrabijo letni dopust med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, večino dopusta pa med poletnimi počitnicami. V teh obdobjih se lahko vključujejo tudi v programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v skladu z letnim delovnim načrtom šole. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi bil potreben konkreten pregled vsebine pogodbe oz. omenjenega določila.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.

e-obrazec - Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Predvidevamo, da se določilo v pogodbi o zaposlitvi nanaša bodisi na konkurenčno klavzulo, bodisi na povračilo stroškov izobraževanja.

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Konkurenčna klavzula se lahko pod istimi pogoji pisno dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kadar se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo ali prokuristom ali za opravljanje projektnega dela.

Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.

Če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.

Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti.

Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.

Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.

Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec.

Delodajalec tako lahko zahteva vračilo stroškov izobraževanja, če je tako določeno v pogodbi o izobraževanju, ki ste jo sklenili z delodajalcem.

e-obrazec - Pogodba o izobraževanju delavca v interesu delodajalca