Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Da.

Ob poteku delovnega razmerja sklenjenega za določen čas delavec ni upravičen do odpravnine, če je bil razlog za zaposlitev za določen čas:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Prav tako delavec ob poteku pogodbe ni upravičen do odpravnine, če:

• delodajalec delavca v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaposli za nedoločen čas,
• delavec po poteku pogodbe nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
• če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki jo delodajalec ponudi delavcu po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če zavrnete zaposlitev za določen čas, pa vam odpravnina pripada, ne bi pa vam pripadala, v kolikor bi zavrnili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in bi šlo za ustrezno zaposlitev.

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
• v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

e-obrazec - Soglasje starejšega delavca (delavca pred upokojitvijo), k redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

e-obrazec - Vloga za pridobitev podatkov o datumu izpolnitve pogojev za starostno upokojitev delavca (na podlagi 3. odstavka 114. člena ZDR-1)

Delavec z vsaj 25 let zavarovalne dobe in starostjo 55 let je upravičen do prejemanja nadomestila za brezposelnost v trajanju 25 mesecev.

Glede na to, da vam do upokojitve manjka 18 mesecev, bi vam tako bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino in vam lahko delodajalec poda redno odpoved iz poslovnega razloga brez vašega soglasja. Seveda pa bi za konkreten odgovor morali preveriti vaše konkretne podatke.

e-obrazec - Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali videti določila vaše pogodbe o zaposlitvi, kjer je določen razpored vašega delovnega časa.

Glede na informacije, ki ste jih podali, vam lahko podamo le odgovor na podlagi Zakona o delovnih razmerjih. Ta določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden.

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:

• v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
• v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

e-obrazec - Odreditev nadurnega dela

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. 

e-obrazec - Odreditev nadurnega delaSoglasje delavca za nadurno delo preko letne časovne omejitve

V primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Kar se tiče dnevnega trajanja delovnika, Zakona o delovnih razmerjih določa, da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Prav tako ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

V kolikor smatrate, da delodajalec krši ta določila, lahko podate prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Odpovedi pogodbe delavcu ne morete preprečiti, lahko pa se vračilo stroškov izobraževanja določi v pogodbi o izobraževanju.

e-obrazec - Pogodba o izobraževanju delavca v interesu delodajalca